VELI LOŠINJ:
• Župnijska cerkev sv. Antona Opata, 1774. Kapitan Gašpar Kraljeta (Gaspare Craglietto), ki je bil svoje čase v Benetkah znan kot veliki ljubitelj umetnosti in strastni zbiratelj. Župnijski cerkvi je med drugim podaril marmorni oltar sv. Janeza z ljubko rokokojsko skulpturo Rožnovenske Matere Božje, delo G. Bonazza iz konca 17. stoletja, in posebno dragoceno sliko Bogorodice s svetniki Bartolomeja Vivarinija iz leta 1475. Cerkev je spomenik slavi velološinjskih pomorcev, toda tudi njihovo poslednje počivališče. V cerkvi in okoli nje so bili v stoletjih pokopani številni člani družin Petrina, Budinić, Leve, Raguzin, Busanić in drugi.
• Stolp “Kula” zgrajen v 15. stoletju. Samostojni krožni stolp v središču Velega Lošinja, torej v prvih desetletjih beneške oblasti nad vzhodno obalo Jadrana. Razmeroma nizek stolp (17 m) z debelimi stenami in majhnimi odprtinami se je skozi stoletja upiral topovskemu ognju sovražnih ladij in tako ščitil prebivalstvo. Stolp je del Lošinjskega muzeja, ki s stalnimi razstavami pripoveduje o slavni zgodovini velološinjskega pomorstva in turizma.
• Kip Apoksiomen. Bronasti kip visok 192 cm izvira iz 2.–1. stoletja pred našim štetjem, našli pa so ga leta 1999 v lošinjskem podmorju ( blizu otoku Orjule). Ponos in bogastvo kulturne dediščine Lošinja. Kopija kipa je razstavljena v muzejsko galerijskem prostoru Kula v Velem Lošinju.
• Cerkev Matere Božje od angelov (Gospa od Anđela), približno 1510. Velološinjci zgradili novo cerkev Matere Božje od angelov s tremi ladjami in zvonikom ob njej. Cerkev je bogato opremljena, med cerkvenim inventarjem pa ima posebno vrednost marmorni oltar iz 18. stoletja z dvema slikama poznobaročnega slikarja Francesca Fontebassa (sv. Hildebrand in sv. Frančišek Paolski).
• Park gozd Podjavori z nekdanjo zimsko rezidenco habsburškega nadvojvode Karla Štefana.
• Avstrijski nadvojvoda Karl Stephan. Teden dni po poroki na Dunaju je avstrijski nadvojvoda Karl Štefan v Veli Lošinj pripeljal svojo mlado soprogo, nadvojvodinjo Terezijo. Takoj po slavnostnem sprejemu sta mladoporočenca obiskala župnijsko cerkev, ki je postala pomemben del njunega verskega življenja. V njej sta njuni hčerki Eleonora in Renata ter prvorojenec Karl Albrecht sprejeli prvo obhajilo, celotna družina pa se je leta 1899 posvetila Jezusovemu presvetemu srcu. Ob tej priliki je nadvojvoda obdaril cerkev z lesenim kipom Jezusovega presvetega srca, nadvojvodinja Terezija pa je cerkev vzela pod svojo visoko zaščito.
• Se je med ribiškimi ladjami 1885 privezal majhen kuter »Palamida«, na njem pa je bil obiskovalec, ki ni določil le prihodnje usode Velega Lošinja, temveč tudi celega otoka – to je bil tedaj 25 letni avstrijski nadvojvoda Karl Štefan. Prišel je v tajnosti, v iskanju primernega kraja za gradnjo svojega poletnega posestva. Že na prvi pogled se je zaljubil v Veli Lošinj, kupil kapitansko hišo v mestnem pristanišču in v naslednjih 30 letih ni postal le častni meščan, temveč je priljubljeni nadvojvoda v mestu tudi kar pogosto bival.
• Penzion Erzherzogin Renata (Hotel Rudy), 1887 – prvi penzion v Velem Lošinju. Penzion nadvojvodine Renate, poimenovan po hčerki nadvojvode Karla Štefana.
• Villa Wartsee, 1885 – prva vila nadvojvode Karla Štefana.
• Villa Podjavori, 1886. – grad in park nadvojvoda Karla Štefana.
• Villa Mignon, 1905. – nekdanji penzion.
• Klimatsko zdravilišće, Veli in Mali Lošinj su leta 1892 razglasili za državni klimatski zdravilišči.
• Pristaniće Rovenska. V zalivu, ki je ime dobilo po burji, ki orje (ali po domače »rove«) obalo z neusmiljeno močjo, je ribiški del Velega Lošinja.
• Valobran Rovenska, 1856. Temeljni kamen za veliki valobran je leta 1856 položil sam avstrijski nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan, tedaj poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice.
• Cerkev sv. Nikolaja, 14. st. Cerkev naj bi zgradili bizantinski redovniki, bazilijanci.
• Cerkev sv. Janeza Krstnika, 1755. Cerkev na vrhu hriba sv. Janeza.
• Cerkev sv. Petra. Ob palači Petrina se nahaja enostavna kapela sv. Petra. Leta 1666 jo je zgradil kapitan Petar Ivan Petrina, ki je naredil tudi zaobljubno kapelo posvečeno sv. Križu.
• Župnijski dom (nekdanji samostan) in cerkev sv. Jožefa, 1855.
• Kapela Marijinega oznanjenja, 18. st. Na rtu so v 18. stoletju postavili majhno cerkev z eno ladjo, ki so je pomorščaki uporabljali za orientacijo v pomorski navigaciji. Kapela Marijinega oznanjenja ali pogovorno Madona je današnji neoklasicistični videz z značilnimi trakovi svetlejšega in temnejšega kamna dobila ob koncu 19. stoletja. V njej so pokopane generacije znanih velološinjskih družin Budinić in Stuparić.
• Rt Leva je imenovan po znani velološinjski pomorski družini Leva, ki je izvirala iz Španije (De Leyva). V 17. stoletju jih omenjajo kot poveljnike utrdbe na otočku Sv. Petar pri Iloviku, od 18. stoletja pa se vrstijo generacije kapitanov. Petar Jakov (Pietro Giacomo) Leva je prvi kapitan iz vzhodnega Jadrana, ki je leta 1834 obplul Cape Horn, iz Trsta v Valparais pa je priplul v 125 dneh in tam vzpostavil trgovske odnose s Čilom. Z dvema ženama, ena med njimi je bila Maria Budinić (sestra kapitana Marca Antonia Budinića), je imel deset otrok, od katerih jih je pet tudi samih postalo kapitanov.
• Palača Petrina, prva polovica 18. stoletja. Palača najbolj znane velološinjske pomorske družine v predelu Podjavori.
• Meteorološka postaja (1888.) Od 1888 do 1896 je v Velem Lošinju delovala meteorološka postaja, ki jo je Osrednji meteorološki zavod na Dunaju opremil s termometrom in dežemerom. Da bi vse številnejši obiskovalci Velega Lošinja lahko dobili informacije o osnovnih vremenskih vrednostih, so na sprehajališču na Rtu Leva postavili meteorološki stolp, od katerega je danes ostal samo podstavek.
• Ribarnica,1898.
• Štandarac – stolp za zastavo, 1808 godine.
• Blue World Institut – Raziskovanje biologije, ekologije in družbene strukture skupine delfinov, ki naseljujejo morje okrog Cresa in Lošinja.
